Ko je bilo splavarjenje po reki Dravi ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Dravski dolini, je bilo življenje številnih družin tesno povezano z reko. Splavarji so po njej prevažali les iz pohorskih in koroških gozdov proti večjim mestom, zato je bilo dobro poznavanje reke ključnega pomena za varno plovbo.

Vsako leto, v mesecu marcu, prav na Gregorjevo, so splavarji odšli preverit stanje rečne struge. Če je kormoniš – vodja splava – ocenil, da je reka primerna za plovbo, se je lahko začela nova splavarska sezona.

Gregorjevo – takrat, ko se ptički ženijo

Gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca, je praznik, ki naznanja prihod pomladi. Naše babice so govorile, da se takrat »ptički ženijo«, saj se narava začne prebujati iz zimskega mirovanja.

Po ljudskem izročilu se na Gregorjevo sonce že okrepi, dnevi postajajo daljši, v rastlinah se prebuja življenje, ptički pa z glasnim žvrgolenjem oznanjajo prihod toplejših dni.

Praznik je povezan tudi s svetnikom Gregorjem Veliki, ki je uvedel koledar, po katerem merimo čas še danes – gregorijanski koledar. Zaradi spremembe koledarja se je gregorjevo premaknilo nekoliko nazaj, zato ga danes praznujemo 12. marca.

Gregorjevo kot začetek splavarske sezone

V času, ko je bilo splavarjenje po Dravi še živa tradicija in pomembna gospodarska dejavnost, je gregorjevo pomenilo tudi začetek priprav na splavarsko sezono.

Splavarji so na ta dan pregledali rečno strugo, obrežja in morebitne spremembe, ki jih je reka povzročila čez zimo. Močni tokovi, podrta drevesa ali naplavine so lahko bistveno vplivali na varnost plovbe.

Če je kormoniš ocenil, da je reka primerna za spust, so se kmalu zatem začele prve plovbe s splavi.

Za pregled reke so splavarji uporabljali posebno manjše plovilo, imenovano »cizek«, s katerim so lažje pregledali strugo in ocenili razmere na vodi.

Spuščanje gregorčkov po vodi

Gregorjevo je znano tudi po stari šegi spuščanja luči po vodi. Na predvečer praznika ljudje izdelujejo majhne hišice, čolničke ali druge predmete, v katere položijo sveče, nato pa jih spustijo po vodi.

Ta običaj ima korenine že v predkrščanskih časih, ko so ljudje v vodo spuščali ogenj kot simbol svetlobe in novega začetka.

S tem so simbolično pokazali, da svetloba ponovno premaga temo in da dnevi postajajo daljši. Včasih so rekli, da po gregorjevem »luči ni več treba prižigati za delo«.

Koroški splavarji danes ohranjamo tradicijo

Čeprav splavarjenje danes ni več gospodarska dejavnost, kot je bilo nekoč, tradicija na Dravi še vedno živi. Pri Koroški splavarji ohranjamo zgodbo splavarjev ter jo obiskovalcem predstavljamo skozi edinstveno doživetje na reki.

Splavarjenje danes združuje kulturno dediščino, naravo in druženje na splavu, kjer obiskovalci spoznajo življenje nekdanjih splavarjev ter zgodbe, ki jih je stoletja pisala reka Drava.

Nova splavarska sezona je vsako leto znova priložnost, da ta del koroške dediščine ponovno zaživi.

Želite tudi vi doživeti splavarjenje po reki Dravi?
Preverite termine in rezervirajte svojo plovbo na: https://splavarjenje.com/sl/termini/